OSNOVNA ŠOLA LENART
Lenarška šola stoji na najvišji točki mesta Lenart, ob regionalni cesti, ki pelje v Ptuj. Od tod je čudovit razgled po slovensko – goriških gričih.
Domujemo v dveh zgradbah. Stavba, ki stoji sredi trga je 1995. leta praznovala stoto obletnico in je dolgo časa slovela kot najlepša klasicistična stavba v Slovenskih goricah.
Spodnja šola (razredna stopnja)
Pri Lenartu so se pomena znanja zavedali že zelo zgodaj. Najprej je bila v kraju nedeljska šola, ki so jo vodili organisti. Leta 1759 so ustanovili redno šolo s stalnim učiteljem. Nesreča je hotela, da šolo leta 1804 uničil vihar, obnovljena pa leta 1818. pogori do tal. Zaradi vse večjega zanimanja za izobraževanje je leta 1873 vključeno v šolo 351 otrok. Zgradili so novo šolo,v kateri je pouk potekal v slovenskem jeziku. Nemško usmerjeni tržani pa – kot protiutež slovenski šoli – leta 1909 zgradijo novo, nemško šolo, današnjo zgornjo adaptirano šolo. Leta 1922 je bila ustanovljena meščanska šola.
V obdobju druge svetovne vojne so v šoli učili nemški učitelji v nemškem jeziku. Leta 1945 je bila ukinjena meščanska šola in namesto nje ustanovljena nižja gimnazija. Obiskovali so jo tudi otroci iz okoliških krajev, ki so šolanje nadaljevali v Mariboru. Leta 1957 se osnovna šola in nižja gimnazija združita v enotno osemletno osnovno šolo. V drugem polletju šolskega leta 1969/70 je pri osnovni šoli začel z delom oddelek s prilagojenim programom, leta 1980 pa prvi oddelek delovnega usposabljanja za otroke z zmerno motnjo v duševnem razvoju.
Šola za oddelke s prilagojenim programom
Leta 1983 je bila končana adaptacija bivše meščanske šole. Prenovljena stavba je dobila prizidek z 12 učilnicami, večnamenskim prostorom, kuhinjo, jedilnico, šolsko knjižnico in upravnimi prostori. 10. novembra 1993 je bila odprta večnamenska športna dvorana, ki jo šola uporablja za pouk športne vzgoje.
Šola Ponašamo se s pomembnimi ljudmi, ki so svoje prvo znanje dobili pri nas. To so: mariborski škof dr. Franc Kramberger, novinar Aleksander Čolnik, bivši rektor Ljubljanske univerze dr. Alojz Kralj…
LENART V SLOVENSKIH GORICAH
Lenart v Slovenskih goricah leži na severovzhodu Slovenije in je središče z vinogradi in sadovnjaki posajenih Slovenskih goric.
LENART NEKOČ
Področje se intenzivneje naseljuje po odhodu Madžarov konec 12. stoletja. Najstarejše naselje je Radehova, ki se omenja že 1115. leta. Kraj je prvotno last Spanheimov (bogati fevdalci in koroški vojvode). 1196. leta je bil kraj v lasti šentpavelskega samostana (na Korošk em). 1196. 1eta se tudi prvič omenja cerkev Sv. Lenarta (svetnik iz 6. stol. v Franciji, zavetnik jetnikov, živine ter nerodovitnih žena in porodnic). 1202. leta je šentpavelski samostan prodal Lenart Wernerju von Tannu iz Melja pri Mariboru. Od 1265 do 1376 je bil last plemiške družine von Haag, ki so bili lastniki sedanjega gradu Hrastovec . Hči zadnjega tega rodu, Gunterja se je poročila s Henrikom Herberštajnom.
Stavba nekdanjega trškega sodišča. Na čelu uprave trga Lenarta je bil trški sodnik – prvi se omenja 1332.leta. Trg je imel tedenski tržni dan in sedem živinskih sejmov med letom.
Pred prvo svetovno vojno je bil Sv. Lenart v Slovenskih goricah tipično podeželsko naselje avstro – ogrske države, v katerem je bila večina prebivalcev slovenskega rodu, razen nekaj tržanov, ki so se radi hvalili z nemštvom.
Po prvi svetovni vojni je tudi pri Lenartu hitro sledilo razočaranje nad novo državo Kraljevino Jugoslavijo. Agrarna reforma ni bila v celoti uresničena, saj so Nemci še naprej imeli v lasti veliko zemlje, tudi vinogradov, ki so jih obdelovali s pomočjo viničarjev. Teh je bilo veliko, njihovo življenje je bilo zelo težko, velikokrat bedno. Nasploh so bili Lenarčani močno odvisni od zemlje, saj je bila v kraju samo usnjarska industrija.
Po drugi svetovni vojni se je značaj ljudske oblasti v novi socialistični Jugoslaviji kazal tudi pri Lenartu. Prebivalstvo se je ukvarjalo še vedno pretežno s kmetijstvom, doživelo je kolektivizacijo (zadruge) in nacionalizacijo, s katero je bilo odvzeto veliko zemlje, odpravljeni pa so bili viničarski odnosi.
ndustrializacija je prodirala počasi, najmočneje sredi sedemdesetih let. Nastali so številni obrati kovinske industrije, nekaj tudi lesne in tekstilne. To so bili predvsem dislociirani obrati mariborskih tovarn. Industrializacija pa je povzročila tudi razvoj družbenih dejavnosti in komunalne infrastrukture. Začelo se je precejšnje priseljevanje prebivalstva iz okoliških krajev, zato so pri Lenartu začeli graditi sodobna stanovanjska naselja z bloki in individualnimi hišami.
1989. leta (29. nov.) je Lenart postal mesto.
LENART DANES
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 in ob prehodu v tržno gospodarjenje je tudi pri Lenartu prišlo do propada večine industrijskih obratov in do velike brezposelnosti, začeli pa so se tudi postopki denacionalizacije. Pojavili so se novi obrati v zasebni lasti, zlasti na področju trgovine, gostinstva in tehnično-poslovnih storitev.